Prepričana sem, da smo bili drug drugemu za štiri leta dani z razlogom, da se nekaj naučimo. Jaz sem se iz naših skupnih druženj veliko naučila.
Ni vedno sijalo sonce, bili so tudi oblaki in nekaj neviht. Dobro je zapisal pesnik: >«Včasih je prav, da stemni se nebo, da se navadimo sonce ljubiti!« Zelo lep sončen dan je bil tudi zadnji šolski dan. Hvala vam za tako prisrčno in navihano slovo J
Prav gotovo vas ne bom pozabila.
Zadnji dan sem vas slišala reči, da si želite, da vas ohranimo v spominu kot najboljši razred. Zato želim še enkrat poudariti, kar ste slišali že na valeti. Ne primerjajte se z nikomer, kajti vedno bodo boljši in slabši od vas. Edini nasprotnik, ki ga morate premagati, ste vi sami!
Ne bojte se izzivov in sprememb, ki so pred vami. V rastoči knjigi naše šole za letošnje šolsko leto piše: »spremembe so edina stalnica v življenju«. Če dobro pomislimo, spremembe niso nič slabega. Ozrite se v naravo in videli boste, da vsaka rast pomeni spremembo. Iz dneva v dan. Mi pa vsi radi rastemo, mar ne?
Želim vam, da rastete ne samo v višino, ampak tudi v globino vaših osebnosti, vaše duše!
Želim vam tudi, da odkrijete vaše poslanstvo na tem svetu, saj vam le tako ne bo težko tudi, ko se bodo nad vas zgrnile nevihte! Pa naj bo čim manj nevihtnih dni!
Srečno!
razredničarka Katja Bizjak
